Sonce na nebu kozolce prevrača,
beli oblaček je žarkom igrača.
Mi pa tu spodaj v travi ležimo,
v senci vse štiri od sebe molimo.
Nebo kot polikana modra je juha,
glavo pahljamo si z listi repuha.
Potok po kapljicah vodo pretaka
v zrak izparela žabja je mlaka.
Ptice na drevju brezskrbno sedijo,
mušice kar same jim v kljun prifrčijo;
ah, če bi mi perutnice imeli,
takoj, pri priči, bi k morju zleteli.
Naj sonce pripeka, kakor hoče,
naj bo poletje še dolgo in vroče;
za kupček drobiža vedno dobimo
dovolj sladoleda, da se ohladimo.
🥥🌴🌺🍍🌸
Uživajte med počitnicami!
Razredničarka Barbara
Ni komentarjev:
Objavite komentar